A zatem so me verjetno pomirili kanci, ki so vztrajno, čeprav brez naglice, cepali na cement. Iz njihovega ritmičnega glasu so se v meni zbudile podobe tistih, ki jim zvečer, ko pridejo z dela, vroča voda izpira grižo s pergamentastih kolkov in stegen. Videl sem sebe, kakó jih oprane vodim v svojo tesno sobo, in za trenutek se mi je zazdelo, da je prišel čas obračuna za moje grobarsko delo; potem pa me je najbrž misel na mojo zaposlenost pomirila, da sem se vrnil na svoje ležišče.