In čeprav je v bregu nad taboriščem petinštirideset metrov visok spomenik in je tam tudi poljana, na kateri je določen prostor za vsakega Francoza, ki je kot deportiranec padel za domovino, mi je ta tukaj skrita dlan prstí bolj pri srcu. Bolj naša je, takó odmaknjena in skrita, pa tudi vsi skupaj so združeni, kakor se je bil nagrmadil in ulegel njihov pepel. Tam gori je Francija vsakemu izmed svojih sinov postavila ploščo in križ, a pod veličastnimi redovi belih križev ni nič, niti prgišče sivega praška se ni pomešalo s planinsko zemljo.