A ni bilo podstrešje, kjer so združene vse mogoče skriv nosti, predmeti, ki so raznoteri in hkrati starodavni kakor venci in slavoloki pajčevin nad njimi. Tam je bilo samó debelo in težko tramovje, ki se je za celo nadstropje vzdigovalo od poda, prazen prostor pa ni z nobenim namenom utemeljeval ne svoje višine ne svoje širine. Zebrasti ljudje so bili na tleh pod mogočnimi poševnimi tramovi obrnjeni v vse smeri, zagozdeni eden v drugega, da so bile črte povaljanih oblačil kakor zverižene vijuge zbrozganih možganov.