Tam je zbrana gruča ljudi, in tako mirno gredo mimo prekel, ki so na zidu in po tleh. So člani društva ‚Kavelj’, a vendar čutijo, da so skoraj kakor drugi pešci in kakor drugi radovedneži. So tisti, ki so bili prej s Sergijem, a hkrati so drugi, ker zdaj prihajajo od mostu in od otočka z radičem in z račkama v bazenu z zeleno vodo.