Mati ga je topo opazovala, nato se je zavedela, da ima prazen okvir v roki, in ga položila na tla in bila vsa zmedena, kakor sredi ozračja, v katerem se je zgodil nezaslišan zločin. Tudi zanj je bilo ozračje nenavadno; ne nasičeno z drznostjo in strašno kakor zanjo, temveč vetrovno, in nerazločno kakor novi Milko v njem. Ozračje, ki se sproti ustvarja z doslednostjo naravnih preprostih gibov.