In pred dvema tednoma bi se nasmehnil ob takem kričanju tržaške matere, zdaj pa jo zavida, zavida otroke, ki jih ne bo nikdar mučilo kočljivo vprašanje o besedi. Dvom človeka, ki se sredi govora zavé, da je nem, da njegove besede nimajo teže, nimajo soka. Ker italijanskemu otroku se ne bo nikdar pripetilo, da bo kot osmošolec po naključju ugotovil, da je tujec za svojo mater.