»Ti si Milko, Milko!« je skoraj pela Rezi. »Milče, Milče!« ga je nato klicala, da je odmevalo iz doline. To je od sile, je pomislil. Potem se je naslonil na okno: vrabci se gugajo na telefonski žici in večerno sonce jih je pozlatilo; morje na koncu ulice je zelena stara preproga, daleč od brega, med branom in molom San Carlo pa bleščeča pot, v nedogled bleščeča pot.