Takó se vsega spominja, ko da je včeraj. Opoldan je gospa v prvem nadstropju onkraj ulice prinesla na okno tri bele krožnike in jih postavila v vrsto. Na vsak krožnik je dala po eno pomarančo in na oknu so dolgo potem ostali trije krožniki s tremi sadovi, ki so lepo mirni na belih podstavkih.