Gorico stiskajo nevidne klešče in ulice se mukoma nategujejo in daljšajo, so nadaljevanje pošastno elastičnih in ozkih jermen, ki visijo na obešalniku. In hiše so vse bliže in bliže ena drugi, se stapljajo ena v drugo in dušijo vrtove in košate kostanje. In Gorica je siv kup razvalin, samo Soča še zmeraj struji ob njih, njena struga pa v širokem loku počasi izpodjeda temelje izumrlega mesta.