Sedél je na petah in si z dlanjo objemal lice in oponašal mladega fašista, ki toži zaradi bolečine. In učiteljica se ni nič jezila nanj, sprehodila se je po razredu, in čeprav je bil njen obraz zelo resen in skoraj potrt, je bil v kotičkih njenih ust tudi smehljaj zaradi slonove glave, ki se je dotikala dna mize. Potem je v veži kmalu zvonec oznanil konec pouka.