Odločno je zastavil svojo pesniško besedo in bistveno pripomogel, da so Slovenci ohranili tako svoj jezik kot nacionalno samobitnost v času najhujših pritiskov, ki so izvirali iz nemške, pa tudi italijanske imperialistične politike 19. stoletja. Ta politika je znala usmerjati slovensko nacionalno energijo ‒ kolikor je ni posrkala vase ‒ v nadomestke: samoomejevanje v kulturno dejavnost, v etnično identiteto, zagledanost v neke tuje ideale in pomoč, ob hkratnem odrekanju lastnim močem in zgodovinskim upravičenjem. Namesto da bi Slovencem odkrivali resnico o njih samih, so jih pitali z izmišljijami in jim tajili zgodovinska dejstva, s kakršnimi se ni mogel hvaliti noben drug narod daleč naokoli.