Ko je bil škof v Freisingu Abraham (u. 994), je cesar freisinški škofiji podelil več posesti v slovenski Karantaniji, na Koroškem in Kranjskem. Škofija je leta 973 podeljene posesti prevzela, to pa se je lahko zgodilo le tako, da je freisinški ordinarij osebno prišel prevzeti na novo pridobljeno posest in z oglejskim patriarhom uredil cerkvenopravne zadeve. Takrat so očitno na sedežu patriarhata ‒ takrat je bil v Čedadu ‒ v skriptoriju napisali prvi in drugi Brižinski spomenik, kakor stroka imenuje te dokumente slovenske srednjeveške pismenosti.