Preponosna je, da bi priznala, kako je vsega konec... vsega konec...
Skloni se in pobere jerbas, pa ga vrže zopet proč in zbeži skoz zelnik.
Janez plane pred očeta, dvigne roki in se hoče vreči nanj; a pogled sovraštva, ki ga zadene iz očetovih oči, porogljivega sovraštva v spačenem obrazu, mu stisne prsi, da mu roki padeta kot nasekani...