Potem seveda bi se zjutraj rajši malo dlje povaljal po blazinah. Pa ga zbudi navsezgodaj skrb za konje, za živad, za pravočasen odhod na delo. Posluša in posluša, ali so že posli na nogah, ali se kaj gane v hlevu, ali se odpravlja hlapec z vozom, ali že čuje Janez ali Tona z deklami zadnje mu ne da miru, pa vleče svojo putiko na mostovž in po stopnicah dol, da škripljejo pod njim, preklinjajočim, stokajočim...