V nedeljo zjutraj - po tridesetih urah nezavesti - spanje bolnikovo je bilo postajalo zmerom naravnejše in mirnejše, dihanje pravilnejše - Drozeg nenadoma obrne glavo in se ozre začudeno po sobi. Potiplje se za čelo, mrzlo od leda, otiplje mehur, ki je zdrknil s temena, in zagleda Evgena, spečega ob vznožju, slonečega na postelji. Pa se zdajci zdrzne in si ogleda svojo levo stran...