In zdaj je ležal - kakor bi ne ležal on, kakor bi ležalo samo telo njegovo, samo meso njegovo, sopeče in hropeče - in bi ne bilo duše v njem... bi ne bilo več - očeta v njem...
Odkar pa je bil zdravnik naročil vse potrebno in je bil celo govoril o nadi na ozdravljenje - če se kap ne ponovi - je Evgen ves drugačen. Skrben je in brižen, brez strahu in brez bojazni, zmerom krog bolnika, da pazi in postreže, da steče k Toni in jo privede, če se mu zdi potrebno.