Z nabreklim tilnikom iznad belega ovratnika se ozira Drozeg k Evgenu, poslavljajoč se z veselimi očmi, ko zavije Tona okoli ogla, rešeto solate v roki, in ostrmi za njim. Konj pekeče po napeti cesti, kolesa glušeče ropočejo, Čelhar švrka z bičem, resen, viržinko med zobmi... Peter se namuzne sam pri sebi, se popravi udobno na sedežu in se ozre po polju in po travnikih: