Oče se je prijel dela, ona žena se je še tisti dan odpravila od nas in se vračala samo za kratek čas nekaj dni; tudi Rezi je šla kuha bolje izpod rok, zakaj skleda se je pri jedi izpraznila do dna kakor nekdaj. Zvečer smo sedeli otroci pod oknom gorenje sobe, ki je bilo po tolikih dneh zopet odprto, in si ponavljali zgodbe zadnjih dni. Takrat se mi je zablisnilo v glavi in sem rekel svoji dve leti mlajši sestrici: »Veš, Micka, nikoli ne boš moja kuharica!«