Bilo je dvajset let kasneje, ko sem se kot mlad zdravnik mudil doma. Opravivši posle, opisane na drugih straneh teh zgodb, sem se odpravljal od doma, da bi nadaljeval in zaključil svoje zdravniško vežbanje. »Ali res moraš proč?« me je vprašal oče, ko smo sedeli po večerji pod latnikom, obloženim z zorečim grozdjem.