Očetu je privalila v zavetje pod cerkvico kamen, da je nanj sedel, iz koška je vzela lonček s kavo in mu jo nudila: »Menda bo za silo, na!« Oče je prijel lonček s tresočo se roko, vidno zadovoljen in menil: »Pravi božji dar! Samo malo naj se še ohladi prej, vročega ne smem!«