Spali smo še, ko me je zbudil osorni očetov glas iz hiše, kjer se je razgovarjal ali pravzaprav prepiral z ono zoprno ženo, ki se je kakor v strahu potihoma opravičevala, on pa jo je zdelaval kakor nas paglavce. Toliko sem razumel, da ji je očital, da bo ona kriva materine smrti in da pojde po zdravnika. Drugi moji tovariši so še spali, jaz sem potihoma smuknil s postelje in v hlače.