Hotel sem na obisk k prijatelju, ki je takrat duše pasel v dobro uro oddaljenem Kalu, a boječ se zamude pri njem, sem krenil na bližnji hrib, ki mu pravijo menda Bojnik. Imenitno se mi je godilo na tistem sprehodu v pomladanskem popoldnevu. Čudil sem se, koliko lepih, nenavadnih cvetlic raste po tistih pustih goličavah in trnjevem grmičju.