Spremljevalec me je povedel na kraj vasi, kjer je stala lična hišica, lepo ograjena z zidom. Dvorišče je bilo snažno, brez običajne šare in razvlake; tudi znotraj je bilo vse čedno; »hiša« tlakovana s kamenitimi ploščami, ognjišče iz belega, rezanega kamna, poleg njega še majhen zidan štedilnik, police in klopi pleskane, orodje in posodje čisto in vsako na svojem mestu. Prijetni vtis mi je kalilo veliko število otrok, ki so se gnetli po hiši, in pa nenavadna množica žensk, ki so polnile sobo, glasno milovale bolnico in se zvedavo ozirale po meni.