V gmotnem pogledu je imel Slavo zagotovljeno bodočnost, v drugih ozirih pa je bil kakor ladja brez krme in jader, igrača valov in vetrov na morju mladega življenja. Tiščali so ga v šole in v razne zavode, za njegovo notranjo vzgojo pa se ni nihče resno zavzemal. Tako je rasel Slavo v najbolj kočljivih in odločilnih letih kakor »biček na gmajni«, prepuščen sebi in lastnim nagonom, ki so se bohotno razvijali in močno uveljavljali.