Čez dolgo, dolgo časa sem dobil četrtinko litra limonade, ki sem jo izpil na dušek. Zaprosil sem je še, a od mize sredi dvorane se je oglasil rezek odgovor v nemščini: »Počakajte do jutri zjutraj!« Ozrl sem se tja in opazil visoko in močno postavo usmiljenke, ki me je strogo pogledala.