Pri vratih bodočega mostovža se je prikazal od zjutraj mi znani mož, ki je rekel: »Kar steci k teti, Jelko, kjer so vsi drugi. Tam dobiš jesti, potem brž v šolo, da ne zamudiš.«
Deček mi je izročil torbo in odhitel po klancu naprej; jaz pa sem splezal po lestvi navzgor v prostor, ki ga je še neometana lesena pregraja delila na dvoje; v prvem je bilo nekaj manjših posteljnjakov z razmetano posteljnino, v drugem pa je stalo v kotu veliko obešalo, nasproti oknu široka postelja, pred njo lepa orehova skrinja.