nova beseda iz Slovenije

Vanja Strle: Zelena ptica, poved v sobesedilu:



Metafizika V tem jutru, ki me je odneslo s svojim vztrajnim zvonenjem gora, s sojem svetlobe, polzečim iz dolgih, pokončnih smrek, z dih jemajočim ščebetanjem ptic, v tem jutru, v tem zgodnjem jutru, ko se komajda zavedam sebe, čutim tebe kot vsenavzočnost in vem, da je vsa umetnost metafizike fizika na meta položaju.

Hip, ki prihaja nenadno Hip, ki prihaja nenadno ‒ ‒ kot vabilo najsladkejšega in se izroča ljubečemu gibu časa, ve predobro, da je bila zavest sebi svetišče podarjenega; njen razvoj, ki je izpolnitev njenega pojavljanja in potrebuje ljubezen za vgrajevanje v raznovrstnost celote ‒ ‒ skupaj z drugimi eksistencami, je edina možnost prihodnosti.

Preteklost Preteklost, ne morem te zanikati, ne morem zanikati spoznanj, ki si mi jih prinesla, ne čustev, ki sem jih v tebi vzpostavljala, ne morem zanikati vsega ‒ ‒ kar si mi dala in kako si me oblikovala, vendar, preteklost, čeprav živiš v meni kot zemlja tega trenutka, te ne bom odpirala, ker si tudi njegov sad in ker čas teče naprej in je tembolj resničen, čimveč zrelo svežih sadov utrga.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA