Sanje Sanjalo se mi je včeraj, da sem po razbitih stopnicah stopala za tabo proti vrhu nebotičnika. Tam je bila tvoja soba, podstrešna, vsa iz betona, z betonsko mizo in omaro in samo drobna postelja je bila resnična; v njej sva se lenikavo pogrela in potem sem vstala in ti me nisi hotel zadržati.
Dvorjenje V vabljivem mirovanju te vabim in se mi bližaš in bližaš; a vedno se prehitro stegnem k tebi ‒ ‒ da izgineš in sama spet čakam na svojo umiritev.