Rdeča konjenica Zazdelo se mi je za trenutek, da si rdeča konjenica ‒ ‒ drviš po belem listu papirja, ni te moč zaustaviti v tvojem belo-rdečem razkošju cilja. Potem pa se spet spremeniš v sivo in črno in nedoločeno. Oh, zadovoljna bi bila vsaj z barvo zemlje.