Zasajam trske v senco kakor sporočilo. kako da me premore tale jezni? Ker je on v črni vsoti in število, ki v njem vedrijo zdaj samo dvorezni. Se našel je od deda pa do vnuka, in če na rami nosil bo penico prijazno, ki mi vrtnico osmuka, ga kraj okronal bo še za kraljico. a tudi v njem brenkljajo hitre mravlje, in tudi ta podoba naj razpoka.