Piha preko prask in ran, a kljub temu me še skelijo, včasih pa preneha kakšen dan, potem hudo spet zabolijo. Trga, kljuva in cefra, vsi nad ranami prežijo, kjer preneha črni vran, detljev kljuni zabobnijo. Naj vendar kdo zaneti iskre, ki v vetru mi plamene razbesnijo, boleče, tleče, naj do tal požge, naj tu se druge ptice naselijo!