BOŽIČNI MRAZ OSAMLJENIH Srka me vase ta božični čas, ko razsvetljene ulice sprašujejo, kako, da v meni še je mraz, ko drugi bučno že praznujejo? Povsod cinglja, pozvanja in diši, izložbe vabijo me nase, kristalni prah z neba prši, napev beži nazaj, lovi se vase. Požira me v opoj tega in eno z drugim, vse, kar me obdaja, se zliva vame in tepta, vse, kar ne poteptano še od prej ostaja.