Pesmi, ki jih imamo pred seboj, so nadaljevanje izraza, ki smo ga pri Votolenovi že vajeni ‒ napisane so mimo pravopisnih pravil, verz je prosto zastavljen, taka je tudi ritmična podoba pesmi. Pesnica se namreč zanese na moč besede, na iskrenost in primarnost, prav zato nikjer ne zveni prisiljeno ali izumetničeno. Zgoščena sintaksa, ki je premišljena, prav tako skrbna izbira stilnih sredstev in izčiščena idejna zasnova pa pesmim vdihnejo potrebno življenje.