Deklica glavo poveša, vene obraz, prej cvetoč, nekaj nje srce pogreša, solz ji potok lije vroč. Čez ograjo vrtno gleda, mimo gre mnogo ljudi, deva bleda, deva bleda, njega od nikoder ni!
Rožic ne bom trgala Rožic ne bom trgala, da bi vence spletala; mirno, svobodno, ljubó po planincah naj cveto.