Toda, glejte, jaz nimam nič več, moje srce je razbito svetišče, moje besede so ranjene vse, vsaka moja beseda krvavi. Nad mano ni več obokov sanj, ostri robovi črnih zidov dvigajo se kot spomin na nekdaj v poulično prazno grozoto noči. Toda vendar, saj je, saj je, saj je še ena beseda, še ena!