Temni obrisi, zamolkli koraki, kosci gredo čez ilovnato pot; živina težkà se ob kalu napaja, ozre se, ko začuje zamolkli topot. Topoli vršijo in uklanjajo krone, kot v sivih blazinah zvezda vzblesti; koščev korak, živina v temo zatone, za težkim oblakom mesec vzžari. Ves Kras je mehak ‒ kot da ihti ‒ iz kapele luč in glas orgel plava; trenutek ‒ in kakor raztrgan obraz obmolči v mesečini skalna puščava.