Ljubim jih, njih ostro tišino; kakor raskava roka vabijo zopet in zopet me tja, izgubljenega otroka ... Prerojenje Sam, sam, sam moram, biti, vsako telo neprozorno v prozornost preliti in zvoki klavirja bodo potem mogoče le zimske zvezde mojim očem. Sam, sam, sam moram biti, da pozabim misliti in govoriti in da občutim v sebi le eno veličast vesoljstva tihega: Rast.