Opolnoči ‒ že čujem transmisije, nov svet je, drug, ki naša srca pije, ko tvorničar pijan in sit počiva, se nam pred dušo topla luč razkriva. Ta luč, ta dobra, ta nam dá poguma, kot zvezda sredi tvorniškega šuma, ki delavcu je pred oči prišla, na trudno dušo mimo prisvetila, kot golobica razprostrla krila bi preko poteptanega srca.
Ne veruj Ne veruj ljudem: vsi so prikriti, na njihovih ustnih se laska smeh, a zraven te hočejo ubiti in hočejo v tebi odkriti greh.