Krik po samoti Da bi se mogel vase skriti, živeti nikomur, nikomur poznan, da bi se mogel poglobiti v tiho prelivanje mraka in sanj! Da bi z ulice mogel oditi, pijan tega šuma, hitenja pijan, vase, v vesoljstvo se potopiti, začutiti eno se z Njim, a zaman! V množici sem, ki se giblje, upira, bolan sem, tako sem se že izkričal, v množici sem, ki ugaša, umira, k zmagi hitim in vem, da bom pal; šele ko pala bo name sekira, čutim, kako bom za Njim zaječal.