Kaj mi prinašaš kavo, natakar, strupa prinesi, ne bodi začuden, prešibka je duša, da se ubije, jaz bi bil rad brezvoljen in truden. Kaj mi prinašaš strupa, natakar, rad potopljenja bi v večno temino. Zasvetile so se mu bele oči, vstal sem in vrgel mu napitnino.