In tako se meni včasi kamen s srca odvali, ter iz groba se oglasi sreča mi nekdanjih dni. Vstanejo nekdanje sanje in spomin skelečih ran; moč ljubezni se nekdanje spet prikaže mi na dan.
Slabo sveča je brlela, zunaj dež je curkom lil, skupaj midva sva sedela, nama lep večer je bil.