Tako je govoril, čolniček pripel in mlinar′co mlado za roko prijel. Na pol se branila, na pol je pa šla, kjer v strani za vrbo je senca temnà. Pretekla je ura in druga za njo, že dan se je nagnil, je solnce zašlo, ko mlinar′ca mlada domov se ravna, ko zali mladenič po vod′ odvesla.