A Jefte, glej, je mrtvobled, iz lic je proč življenja sled ‒ ne kroži se očetu roka v objem prisrčnega otroka. Junak, ki groze ne pozna, kaj zdaj ko listje trepeta? »Oh, nepremišljena prisega!« obupno oča zaječi, da grozno se okrog razlega, da mraz pretresa vsem kosti.