A vsa lepota, ki tu seva, mrtvà se duši moji zdi; kjer cvetja ni in kjer ni speva, življenja ondi srcu ni. Ta beli prt je za cvetice prostrt širok mrtvaški prt, ta mrzli svit odgnal je ptice, kjer še je v cvetju gaj in vrt.
To sonce ko pokopna sveča nad mrtvo stvarnico visi, pač slika sonca je bleščeča, a živo sonce to več ni!