Trepeče, oh, revi, mi sleherna žila kot listje na drevi, ko bliža se sila, drhtim, oh, drhtim sirota uboga, da v boju zgubim, ki ljubim tako ga. Ko padel bi on ‒ kako bi na sveti sirota potem še mogla živeti? To ubogo srce, to drobno srce, kako bi nosilo brezmejno gorjé?