Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mrakú, kjer ni noči; tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. Tam rešen reve si in teže, tam prost si izkušnjav in zmot, nobena spona te ne veže, voliš si kraj in čas in pot. Po jasni švigaš visočini sam lepa zvezda sred zvezdá, in k meni tudi v nočni tmini priplavaš mnogokrat z nebá.