No duhu poženó peroti, ki jih iz dola solz in zmot razvije na skrivnostno pot ‒ kam? Tebi hitel bo naproti, da enkrat tvoj obraz bi zrl, da zrl bi sončnojasno lice, obraz ljubezni in resnice! To prst pa prsti izroče in svet ob noč pozabi kraj, krijoč ostanke te.