Oh, vidim, ni mogla te bolna perut čez morje široko prenesti, strl sredi je poti jo lovec ti krut, pri bregu si moral obsesti. Zapúščen, bolan zdaj na produ stojiš perutco pobešaš krvavo, za družbo predrago sirota strmiš v daljavo čez morsko planjavo. Pač sanjaš o krajih, kjer sonce topló sestricam, družicam se smeje, kjer cvetje dišeče in sadje zlató visi od citronove veje.