PRI MRTVAŠKEM ODRU Oj, tu ležiš na odri, kot angelček mirú, očesci jasnomodri zatisnjeni svetú. Z ročico se ročica k molitvi sklepa ti; ta snegobela lica, kot prej, so lepa ti. In krog nedolžnih senec, v rumenkastih laseh ti plava cveten venec, na ustnih rajski nasmeh.