Srečna sem, da čutim na sebi podplate tvojih sandal.
Kot usoda Njegove oči so kot usoda, z ničimer jih ne morem odvrniti: ne z grobostjo, ne z dobroto, ne s poštenostjo, ne s prevaro, še s prijateljstvom ne. Za njimi grem kot ovca za ovnom, ne vprašam, koliko nas gre, kam gremo, zakaj gremo moram iti, da skočim za njimi čez steno, ali da se iz mene rodijo druge take oči.